Pitje pijač z dodanim sladkorjem (PDS: sadni nektarji, sirupi, ledeni čaji, s sladkorjem sladkani čaji, sladke gazirane pijače, pijače za športnike, energijske pijače in vode z okusom) je povezano s tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter druge bolezni. Pijače z dodanim sladkorjem vsebujejo za telo skoraj neopazne kalorije. Njihovih kalorij v tekoči obliki organizem namreč ne zazna dovolj dobro, kar lahko poruši uravnavanje apetita in zato povzroča večji energijski vnos. Po mnenju strokovnjakov s Harvarda pijač z dodanim sladkorjem ne bi smeli uvrščati med običajno hrano in pijačo, temveč v kategorijo nevarnih snovi, kot so transmaščobe, alkohol in tobak.
Nezdrave prehranske navade, nizka telesna dejavnost, čezmerna telesna teža in debelost postajajo vse večja težava že v času otroštva in mladosti, na drugi strani pa so še naraščajoča pojavnost sladkorne bolezni, debelosti ter bolezni srca in ožilja, kar je dokazano povezano z uživanjem sladkanih pijač. Pitje pijač z dodanim sladkorjem se je v zadnjem desetletju skoraj podvojilo.
Slovenski mladostniki na prvem mestu po pitju sladkih pijač
Slovenski mladostniki precej izstopajo po pogostosti pitja pijač z dodanim sladkorjem v primerjavi s svojimi vrstniki v drugih državah. V nedavni raziskavi o pogostosti pitja pijač z dodanim sladkorjem, v kateri je sodelovalo 41 držav, so slovenski petnajstletniki zasedli prvo mesto, kar je izredno skrb vzbujajoče.
Na pediatrični kliniki smo opravili nacionalno reprezentativno študijo o prehrani slovenskih mladostnikov ob vstopu v srednjo šolo. Podatke smo zbirali od leta 2003 do 2005 v desetih slovenskih regijah tako v mestih kot na podeželju. V raziskavi je sodelovalo 2813 slovenskih mladostnikov, kar predstavlja deset odstotkov populacije ob vstopu v srednjo šolo. Povprečna starost dečkov je bila 15,6 leta, deklet pa 15,5 leta. Prehranske navade smo preučevali prek vprašalnika o pogostosti uživanja živil, pri podskupini pa tudi prek tridnevnega prehranskega protokola na osnovi tehtanja. Vnos energije in hranil smo ovrednotili z računalniškim programom in jih primerjali s priporočili. Vnos pijač smo razporedili v dve skupini: 1) pijače s sladkorjem: 1a) pijače z dodanim sladkorjem ter 1b) pijače z naravno vsebovanim sladkorjem (sadni sokovi); in 2) pijače brez sladkorja oziroma voda in nekalorične pijače: 2a) voda, 2b) čaj brez sladkorja, 2c) nekalorične pijače s sladili (npr. saharin, ciklamat, aspartam). Ugotovili smo, da prehrana slovenskih mladostnikov, zlasti deklet, bistveno odstopa od priporočil. Delež energije iz prostih sladkorjev (to so monosaharidi in disaharidi, ki jih hrani dodajajo proizvajalci, kuharji ali potrošniki, in sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih in sadnih sokovih) je znašal šestnajst odstotkov, kar je za 60 odstotkov več od še dovoljenih manj kot desetih odstotkov dnevnega energijskega vnosa.
Analiza podatkov je pokazala povezavo med zaužito količino sladkih pijač in vnosom soli. Vnos pijač s sladkorjem (skupina 1a in 1b skupaj) je znašal 51 odstotkov popite tekočine pri dečkih in 47 odstotkov pri deklicah. Vnos pijač z dodanim sladkorjem (skupina 1a) je znašal 44 odstotkov vseh pijač pri dečkih (povprečje: 683 ml/dan, kar znaša 249 l/leto) in 41 odstotkov pri deklicah (povprečje: 715 ml/dan, kar znaša 261 l/leto). Sadni sokovi (skupina 1b) so prispevali sedem odstotkov popitih pijač pri dečkih in šest odstotkov pri deklicah. Voda in nekalorične pijače skupaj (skupina 2a, b in c skupaj) so prispevale 49 odstotkov popite tekočine pri fantih in 53 odstotkov pri dekletih. Od vse popite tekočine je voda (skupina 2a) prispevala le 42 odstotkov pri fantih (505 ml/dan) in le 47 odstotkov (662 ml/dan) pri dekletih. Po priporočilih naj bi otroci in mladostniki za žejo pili vodo, mineralno vodo in nesladkan sadni ali zeliščni čaj. Sadne sokove naj bi dodajali vodi v majhnih količinah za izboljšanje okusa. Rezultati naše študije kažejo, da slovenski mladostniki popijejo mnogo preveč sladkih pijač. Pijače z dodanim sladkorjem prispevajo kar devet odstotkov dnevnega energijskega vnosa pri fantih in deset odstotkov pri dekletih.
Potrebno je zaustaviti pitje nezdravih pijač
Prehranske navade slovenskih mladostnikov so nezdrave in jih je treba izboljšati. Potrebno je spodbujati in omogočati zdrave prehranske navade ter dejavni življenjski slog. Še posebej zdravju škodljivo je pitje pijač z dodanim sladkorjem, ki so pogosto ne le vir dodanih sladkorjev, temveč tudi številnih konzervansov, barvil in arom, poleg tega pa so ponavadi v plastenkah, kar je sporno tudi z ekološkega vidika. Pogosto so sladkorji v pijačah precej skriti in zavajajo potrošnike, kot je to pri številnih vodah z okusom. Po najboljših močeh je treba zaustaviti zauživanje nezdravih pijač z dodanim sladkorjem in nezdravih sladkih, pretirano slanih in mastnih živil (npr. predpripravljene pice, krofi, kar otroci prejemajo za malico v številnih šolah), mnogo več pozornosti je treba posvetiti organizirani prehrani v vrtcih, šolah (osnovnih in srednjih), na fakultetah in v bolnišnicah. Treba je ozavestiti otroke in mladostnike, njihove starše, vzgojitelje v vrtcih in šolah ter vse zdravstvene delavce o pomenu pitja vode kot tudi nesladkanih čajev ter jim predstaviti informacije o zdravju škodljivih učinkih pijač z dodanim sladkorjem.
Otrokom smo dolžni ponuditi zdravo hrano in pijačo
V okviru Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike, ki jo je sprejelo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, potrdila pa jo je vlada (ter je v skladu s priporočili strokovnih združenj, kot so na primer SZO, Evropska zveza za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano – ESPGHAN, Svetovna zveza za srce, Nemško združenje za prehrano –DGE), smo otrokom dolžni ponuditi zdravo hrano in pijačo. Svetovna zveza za srce poziva, naj otrokom do osemnajstega leta starosti ne ponujamo pijač z dodanim sladkorjem in naj takšne pijače umaknemo iz šolske prehrane. Številne države so že uvedle dodatno obdavčitev za PDS in v šolah ter bolnišnicah prepovedale avtomate z nezdravo hrano in pijačo. Bolnišnice, vrtci in šole bi morali še toliko bolj biti vzor najboljše prakse, saj je prehrana zelo pomembna pri preprečevanju (preventivi) debelosti in kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in določene vrste rakastih obolenj. V bolnišnicah, vrtcih, šolah in tudi doma bi morali ustvariti takšno zdravo okolje, da bi bilo laže izbrati zdravo pijačo in hrano kot pa nezdravo.
V Sloveniji so izšle Smernice za zdravo prehrano dojenčkov, ki v skladu z mednarodnimi priporočili priporočajo, da dojenčki in otroci za žejo pijejo vodo ali nesladkan čaj. Do prvega leta starosti kot tudi za otroke in mladostnike za žejo niso primerne pijače s sladkorjem, medom, sirupom, nadomestkom sladkorja ali s sladili: čaji z dodatkom sladkorja, limonade, osvežilne pijače, sirupi za redčenje z vodo ter sadni in zelenjavni sokovi. Omenjene pijače lahko izpodrinejo humano mleko ali mlečni nadomestek ter s tem škodljivo vplivajo na oskrbo s hranili. Dojenčki, ki pijejo sladke pijače, se bolj navadijo sladkega okusa ter imajo povečano tveganje za zobno gnilobo in debelost. Visok vnos sadnih sokov lahko preseže sposobnost za absorpcijo fruktoze in povzroči drisko, bolečine v trebuhu ter zaostanek v rasti.
Spodbujanje pitja vodje je nujno
Stanje v večini slovenskih šol je v nasprotju s priporočili, saj otroci pogosto prejemajo za pitje pijače z dodanim sladkorjem, kar dolgoročno zelo škoduje njihovemu zdravju. Otroci prejemajo celo po tri pijače z dodanim sladkorjem na dan (za dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico), čeprav je v znanstvenih študijah varna količina pijač z dodanim sladkorjem manj kot ena na mesec. Starši za to plačujejo v okviru stroškov za šolsko prehrano. Spodbujanje pitja vode namesto pijače z dodanim sladkorjem je nujno. Pitje vode namesto pijače z dodanim sladkorjem pomeni manjše zaužitje sladkorja v tekoči obliki (tak je za zdravje še posebej škodljiv), konzervansov, barvil, arom in tudi snovi, ki se izlužijo iz plastike. Po zakonodaji Republike Slovenije je voda iz vodovodnega omrežja pitna in njena kakovost redno nadzorovana.
»Voda zmaga«
Cilj projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana in smo ga opravljali na pediatrični kliniki v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede ter interno kliniko, »Zmanjšanje pitja pijač z dodanim sladkorjem pri otrocih, mladostnikih in ogroženih odraslih« oziroma na kratko »Voda zmaga« je na strokovno, pedagoško in psihološko prijazen način spodbuditi otroke in mladostnike, da namesto pijač z dodanim sladkorjem pijejo vodo, mineralno vodo in/ali nesladkan čaj. Več o projektu lahko preberete na spletni strani http://vodazmaga.si/o-projektu/.
V nedavni raziskavi o pogostosti pitja pijač z dodanim sladkorjem, v kateri je sodelovalo 41 držav, so slovenski petnajstletniki zasedli prvo mesto, kar je izredno skrb vzbujajoče.