Alergija na hrano

Vsak neugoden učinek hrane ni alergija

Alergija na hrano je v zadnjih dvajsetih letih v razvitem svetu vedno pogostejša in tudi reakcije so čedalje težje. Vedno več bolnikov doživlja sistemske alergijske reakcije, tudi anafilaktični šok, ki je najtežja oblika alergijske reakcije.

Preberi več

Alergija na hrano

Domneva o alergiji na hrano je prisotna, kadar se pojavijo določene težave po obrokih hrane z različnimi sestavinami. Vendar pa alergiji podobni znaki niso vselej alergija, ampak gre velikokrat za druge procese in bolezni.
Pri odraslih se ugotovi prava alergija na hrano pri 3-4 % ljudi, nealergijske motnje, ki vzbujajo sum alergije na hrano pa ima 20 % ljudi. Simptomi prave alergije na hrano se kažejo v 45 % na koži (koprivnica, ekcem), v 25 % na dihalih (nahod, astma), v 20 % v prebavilih (bruhanje, bolečine, napenjanje, driska), v 10 % na krvnem obtoku (sprememba srčnega utripa, krvnega pritiska). Najbolj nevarna je sistemska reakcija v vseh omenjenih področjih, ki lahko napreduje v anafilaktični šok in nastopi takoj po zaužitju.

Preberi več

Alergija na oreščke in arašide

Alergijske bolezni so zadnja desetletja v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji najverjetneje dosegle prevalenčni maksimum. Ocenjujejo, da zaradi ene od alergijskih bolezni trpi vsak tretji prebivalec, medtem ko jih prebivalci v državah v razvoju skorajda ne poznajo.

Preberi več

Alergija na rukolo

Rukola spada v botanično družino križnic, med katere sodijo tudi redkev, koleraba, zelje in ohrovt, cvetača, kitajsko zelje, brokoli, repa, kreša, hren, gorčica, regrat. Uporabljamo jo kot del mešanih solat, kot okras servirani hrani. Rukola ni v sorodu z drugimi običajnimi solatami. Alergija na križnice je poznana, bolj pogosta je alergija na gorčico in hren. Opisani so alergijski pojavi zaradi katere izmed križnic, kot so oralni alergijski sindrom, koprivnica, Quinkejev edem ustne votline in glasilk, poslabšanje atopijskega dermatitisa, astme. Poznana je navzkrižna alergija na navedeno zelenjavo pri osebah, ki imajo prvotno alergijo na cvetni prah breze in navadnega pelina. Gorčico pa prištevamo med možne pogostejše prehranske alergene, problem opažajo zlasti v Španiji in Franciji.

Preberi več

Začimbe in alergije

Začimbe so aromatični rastlinski produkti, ki jih dodajamo hrani za ojačan ter specifično izboljšan okus in vonj. Pridobljene so iz zelenega dela rastline ali drevesa, semen, korenin in sadežev. Za različna območja sveta so značilne različne začimbe, danes pa so se nam manj poznane razširile tudi k nam. Med začimbe prištevamo janež, kumino, kardamom, poper različnih vrst, zeleno, čili, cimet, nageljnove žbice, koriander, komarček, drobnjak, čebulo, česen, šalotko, beluše, ingver, muškat, majaron, muškatni orešek, origano, papriko, paradižnik, gorčico, hren, repo, redkev, brokoli, peteršilj, mak, rožmarin, sezam, timijan, vanilijo, žafran in druge. Glede na rastlinski izvor so navedene snovi lahko tudi vzrok alergije, dražečih učinkov na kožo ter sluznice v nosu in bronhijih, tudi v ustih in prebavilih.

Preberi več

Alergija na rdeče meso ali sindrom alfa-gal

Čeprav so alergeni v drugih primerih nutritivne alergije praviloma beljakovine, je v tem primeru alergen molekula ogljikovih hidratov, točneje galaktoza-alfa-1,3-galaktoza, torej disaharid. Ta je v sesalcih z »rdečim mesom«. Prisotna je v mesu goveda, prašiča, ovce, konja, koze in divjačine. Vsebuje jo tudi želatina v koloidnih infuzijskih raztopinah, žele bonbonih, cepivih in vsebuje jo zdravilo za terapijo raka cetuksimab (Erbitux). Alergijske pojave na disaharid galaktozo v praksi imenujemo sindrom alfa-gal.

Preberi več

Morska hrana in alergije

Beljakovine živalskega izvora so podobne človeškim in jih imunski sistem ne prepozna kot tuje, zato redkeje izzovejo alergijo. Med hrano živalskega izvora je najpogostejša alergija na morske sadeže, saj so po zgradbi najbolj drugačni od človeka.

Alergija na morsko hrano se lahko pojavi kadar koli v življenju. Pogostejša je pri odraslih, lahko pa nastopi tudi pri otrocih. Je ena izmed najnevarnejših alergij na hrano in običajno ostane prisotna vse življenje.

Preberi več

Alergija na ajdo in zdravilnost ajde

Ajda kot rastlina spada med dresnovke, kamor uvrščamo tudi rabarbaro in kislico. Ajdove luščine uporabljajo tudi za polnjenje blazin, kar je lahko vzrok aktivacije astme.

Lahko se pojavi alergija na ajdo, vendar ne na zel, temveč na ajdovo moko in izdelke iz nje, kot je opisano v nadaljevanju. Ponekod v Aziji uživajo tudi sveže, mlade rastlinice, kar lahko zaradi vsebnosti pigmenta fagopirina povzroči občutljivost za svetlobo (fagopirizem).

Preberi več

Alergija na fige in okrasni fikus

Včasih kar ne moremo verjeti, kje vse se skrivajo alergeni, ki ljudem lahko povzročajo dolgo neodkrite in resne težave. Predstavitev bom ponazorila z dogodki in s preiskavo okoliščin pri obravnavani bolnici.

Pri 56-letni bolnici je pet minut po zaužitju nekaj suhih fig nastopilo srbenje v vratu, nabrekla je žrelna sluznica, vse težje je bilo dihanje, tiščalo jo je v prsih, otekle so očesne veke in oči so pordečele. Nastopilo je tudi solzenje.

Preberi več

Soja kot alergen v hrani

Soja je vse pogosteje sestavni del prehrane. Kot alergen ne povzroča le prebavnih motenj, ampak tudi alergijske pojave na koži, očeh, v nosu, dihalnih poteh in krvnem obtoku.

Preberi več