Alergije

Povzeto iz knjige Živimo z alergijo, avtorice prof. dr. Eme Mušič, dr. med., specialistke pulmologije in alergologije

Alergije so zelo pogoste sodobne bolezni, saj za njimi oboleva že vsaj 30 % prebival­cev razvitih držav. Na to vplivajo različni dejavniki sodobnega življenjskega standar­da in dela. Industrijska proizvodnja uvaja vedno nove tehnologije in izdelke. Pride­lava hrane poteka po drugačnih postopkih kot v preteklosti. Spremembe nastajajo v našem naravnem okolju, tako v zemlji kot v ozračju, dodaten dejavnik v načinu odziva­nja organizma pa so tudi nenehne psihične in fizične obremenitve, ne glede na to ali smo zaposleni ali brezposelni.

Število alergijskih bolezni se povečuje in po presoji ima alergijo že skoraj četrtina odraslih prebivalcev in več kot 30 % otrok. V zadnjih 30 letih se je pogostnost alergij podvojila, ponekod celo potrojila. V Evropi ima intermitentni alergijski rinitis do 20 %, perzistentni alergijski rinitis do 15 %, ato­pijski dermatits od 13-37 % otrok in adolescentov ter le nekaj odstotkov odraslih, astmo (5-10 %) in kontaktni dermatitis (1-2 %). V nekaterih razvitih državah se število bolnikov z astmo povečuje kar za 4 % na leto. Pogosta sta akutna urtikarija in angioedem, tako da ju v svojem življenju doživi skoraj vsak človek. Manj pogosta je kronična urtikarija, ki je sicer kompleksen alergološki in internistični problem.

Razlike v pogostnosti po regijah razlagajo na podlagi razlik v pogostnosti pojavljanja dejavnikov tveganja. Na pogostnost aler­gijskih bolezni vplivajo starost, spol, rasa, genetski dejavniki, kajenje (aktivno in pa­sivno), izpostavljenost alergenom, higiena bivanja, onesnaženje zraka, velikost druži­ne, pogostnost in vrsta okužb in dejavniki prehrane.

V svetu se povečuje pogostnost alergijskih bolezni, tudi astme. Pogostejše so v razvitih, še posebej v angleško govorečih državah. Pogostnost astme se povečuje hkrati z razvojem in urbanizacijo. Z zamikom približno desetih let pa astmi sledijo alergijski rinitis, atopijski dermatitis in urtikarija. V pri­marni preventivi pred alergijo so prizadevanja usmerjena zlasti v pediatrijo, na po­dročju katere raziskujejo in svetujejo zdra­vo okolje in prehrano že med nosečnostjo, po rojstvu otroka pa dojenje ter zdravo, biološko in socialno uravnoteženo okolje.

V zadnjih petnajstih letih sta medicinska in biološka znanost pojasnili številna dejstva in pojave, ki jih označujemo kot alergije. Dandanes v medicini vemo, kako se za aler­gije dovzetna oseba lahko brani ob stiku s snovmi, ki so alergene, ne glede na to, koli­ko jih je. Vemo tudi, da gre za različne tipe takih zavračanj, katerih posledica so ne­prijetni, bolezenski znaki v organizmu, kajti razvije se alergijska bolezen. Pri nekaterih se znaki alergije pojavijo takoj po stiku z alergenom, pri drugih šele po več urah in pri tretjih morda šele čez več dni.

V praksi nekatere alergijske bolezni obrav­navamo pogosteje, poleg teh pa poznamo še posamezne alergijske pojave in proble­me, ki so poseben problem tudi zaradi manj pogostega pojavljanja. Med te sodijo nekatere tipične poklicne alergije, alergije proti manj znanim in »skritim« alergenom v stavbah oz. klimatskih napravah in sploh v modernem načinu življenja. Pogostejše oblike alergij so:

  • konjunktivitis in druge alergije oči,
  • rinitis in rinokonjunktivitis,
  • alergijska astma,
  • alergijski bronhioloalveolitis,
  • atopijski dermatitis,
  • kontaktni dermatitis,
  • akutna urtikarija in angioedem,
  • kronična urtikarija in angioedem,
  • alergija na pike žuželk,
  • prehranska alergija, psevdoalergija in intoleranca,
  • oralni alergijski sindrom,
  • alergija na zdravila,
  • anafilaksija.

Vsaka od teh alergij ima glede na vzroke in mehanizme bolezni svojo alergijsko in nealergijsko obliko. Alergijske oblike bolezni lahko potekajo ob aktivnosti protiteles IgE ali na podlagi drugih tipov alergije, alergo­log pa je tisti, ki mora razločevati med temi različicami bolezni. Poznavanje procesov je pomembno zato, ker je zdravljenje in zlasti preprečevanje takih variant bolezni različ­no. Ob tem lahko vnovič ugotavljamo po­men sodobnega posvetovanja in posredo­vanja znanja.