Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih. Po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo na svetu 235 milijonov ljudi astmo. V Združenih državah Amerike, kjer je pogostnost astme največja, naj bi imelo astmo devet odstotkov otroške populacije, torej kar šest milijonov atrok.
Astmo zdravimo s protivnetnimi zdravili, ob poslabšanjih pa bolniki potrebujejo hitro- in kratkodelujoča zdravila, olajševalce. Protivnetna zdravila so v dveh oblikah – v pršilnikih in vdihovalnikih, kratkodelujoči olajševalci pa so v obliki pršilnikov. Zdravljenje astme je običajno dolgotrajno in stopenjsko. Cilj zdravljenja je, da je otrok brez poslabšanj bolezni ob najnižjem odmerku protivnetnega zdravila.
Poleg zaskrbljenosti, ker smo pri otroku diagnosticirali astmo, za katero večinoma vedo, da je kronična bolezen dihal, so starši najpogosteje zaskrbljeni, ko jim povemo, da bomo otroka zdravili z zdravili iz skupine kortikosteroidov. Pomembno je, da staršem razložimo, da bodo otroci prejemali zdravila v obliki inhalacijskih steroidov, ki jih uporabljamo v nižjih odmerkih kot pri sistemskem vnašanju v telo.
Otroku moramo zdravila vedno dajati prek podaljška
Zdravila otroku vedno dajemo prek za starost otroka primernega podaljška z masko ali ustnikom – to dejstvo ponavljamo ob preverjanju tehnike jemanja zdravil na vsakem ambulantnem pregledu. Dajanje zdravil prek ustreznega podaljška namreč ni pomembno le zaradi povečanja učinkovitosti zdravljenja, temveč tudi zaradi preprečevanja stranskih učinkov zdravil.
Zdravila so v pršilnikih v obliki majhnih delcev, manjših od 5 mikronov, iz pršilnika pa se sprostijo s potisnim plinom. Pri uporabi podaljška se delci zdravila upočasnijo. Na ta način večji delež zdravil doseže majhne dihalne poti, kjer mora delovati, hkrati pa se zmanjša delež zdravila, ki se naloži na zobe in v ustni votlini, kjer ne želimo, da deluje.
Izredno pomembna je dobra ustna higiena
Poleg učenja o pomenu uporabe podaljškov za jemanje zdravil je izrednega pomena ozaveščanje o dobri ustni higieni. Dobra ustna higiena spada k celostni skrbi za otrokovo zdravje tako kot zdrav način prehranjevanja in redna zmerna telesna dejavnost. Pomembno je, da otrok po vsakokratnem jemanju zdravila, tako inhalacijskega steroida kot tudi olajševalca, popije vsaj nekaj požirkov vode, svetujemo tudi, da si umije obraz.
V raziskavah, ki so obravnavale veliko predvsem odraslih bolnikov z astmo, so ugotovili, da jemanje zdravil za astmo lahko povzroča težave v predelu ustne votline. Te so povezane z odmerkom in tehniko jemanja zdravil ter trajanjem terapije. Najpogostejša in tudi najpomembnejša težava so suha usta, tako imenova kserostomija. Ugotovili so, da uporaba inhalacijskih steroidov in olajševalcev (β-2-agonisti in antiholinergiki) predvsem zmanjša količino sline v ustni votlini. Zmanjšana količina sline ob zmanjšani količini antibakterijskih dejavnikov, kot so amilaza, lizocim in peroksidaza, omogoča razrast laktobacilov in bakterije Streptococcus mutans, ki je pomembna pri nastanku zobnega plaka in kariesa. Hkrati je znižan tudi pH ustne votline, kar poveča nevarnost demineralizacije zobne sklenine. Lokalno nalaganje inhalacijskega steroida na ustno sluznico pa je lahko povezano z večjo pogostnostjo okužbe z glivo Candido albicans.
Kako preprečiti naštete možne zaplete
Pomembno je, da bolniki zdravila vedno jemljejo na način in v odmerku, ki jim ga je priporočil zdravnik. Zdravila moramo uporabljati v najnižjem odmerku, ki še omogoča dober nadzor nad astmo. Vsa zdravila morajo bolniki prejemati prek ustreznega podaljška, po uporabi zdravila pa naj vedno spijejo vsaj nekaj požirkov nevtralne tekočine, kot je voda. Nekateri stomatologi predlagajo žvečenje žvečilnih gumijev, ki vsebujejo ksilitol, za vsaj minuto po aplikaciji zdravila, kar poveča nastanek sline, v kateri so pomembni antibakterijski dejavniki; nekateri predlagajo tudi spiranje ustne votline z 0,2-odstotnim klorheksidinom. Oboje pri majhnih otrocih ni priporočljivo. Pomembna sta redno in učinkovito ščetkanje zob z zobnimi pastami z ustreznim deležem fluoridov ter uporaba zobne nitke. In kot velja za vse nas: priporočljivo je redno preventivno obiskovanje zobozdravnika, ne le ob težavah.