Slika 1: številne zlivajoče se urtike na roki
Koprivka ali urtika je oblika izpuščaja nekoliko dvignjena nad nivo kože rdečkaste barve s središčno bledico. Obstajajo lahko posamezne koprivke ali pa se med seboj zlivajo (slika1). Bolezen se imenuje koprivnica ali urtikarija. Njena značilnost je, da bolnika močno srbi, kar moti spanje, pouk ali delo. Pogosteje se pojavlja pri otrocih (15 do 20%). Občasno urtike spremljajo otekline, npr. ustnic, lic, vek, uhljev, redkeje jezika, glasilk, sklepov in spolovila.
Koprivnica je lahko akutna ali kronična. Če traja nekaj ur ali dni oziroma manj kot šest tednov, jo prištevamo med akutne. Ta jepri otrocih najbolj pogosta. Vzrok akutne koprivnice je pogosto alergijska reakcija na prehranske alergene, npr. kravje mleko, kurje jajce, gluten pšenice, sojo, arašide, ribe, morske sadeže, itd. Vzroki koprivnice so lahko še zdravila, prehranski dodatki, konzervansi, strupi žuželk, fizikalni vzroki in virusne okužbe.
Nekatere vrste hrane in zdravil povzročajo pseudoalergijske reakcije , pri katerih ne dokažemo alergijskih protiteles. Kljub temu pa pride do sproščanja histamina in sorodnih posrednikov alergijske reakcije, ki so vzrok za nastanek koprivk, oteklin, znakov težkega dihanja ali celo anafilaktičnega šoka, kot najhujše oblike reakcije.
Večina koprivnic je blagega značaja in mine v nekaj urah brez zdravljenja. Če pa otrok ponovno zaužije enako hrano (npr. jajce, arašide, morske sadeže) in se koprivnica ponovi, morda še z oteklinami, je to že dokaz, da je alergičen na to hrano. Naredili smo tako imenovani provokacijski preizkus , kar pa sicer smemo samo pod zdravniškim nadzorom.
Med zdravili so najbolj pogosti povzročitelji alergijske reakcije pri malih otrocih so antibiotiki (penicilinski in cefalosporinski), pri mladostnikih pa so pogosteje vzrok nesteroidna protivnetna zdravila (salicilati, ibuprofen, naproksen, paracetamol), ki jih pogosto uporabljamo proti visoki telesni temperaturi in proti bolečinam.
Od žuželk povzročajo koprivnico kožokrilci, ki z vbodom žela vbrizgajo strup, ki je vzrok lokalne ali pa sistemske reakcije, ki se lahko konča tudi s šokom. Med kožokrilci so vzrok alergijske reakcije najbolj pogosto ose in čebele.
Akutno obliko urtikarije lahko sprožijo tudi okužbe z virusi, bakterijami ali paraziti . Otrok se lahko okuži, če hrano zaužije premalo kuhano ali pečeno (meso, ribe, školjke) ali če jo poje surovo in premalo oprano (zelenjava, sadje, ribe - suši).
Ker ob okužbi otroci pogosto dobijo antibiotik, večkrat ni jasno ali je vzrok koprivnice okužba ali zdravilo ali kombinacija obeh.
Koprivnica in oteklina ali angioedem lahko nastaneta tudi ob stiku kože ali sluznice s surovim sadjem ali zelenjavo ali z lateksom. Lateks vsebujejo baloni, rokavice in kondomi. Posebna oblika je holinergična urtikarija, ki nastane ob hitri spremembi temperature zraka, npr. ob prehodu otroka iz toplega prostora na hladno ulico.
Obstajajo snovi, ki sproščajo histamin direktno iz mastocitov in ne šele preko alergijske reakcije. Govorimo o neimunološkem mehanizmu pri nastanku koprivnice. Sem prištevamo rentgenska kontrastna sredstva, nekatere narkotike, mišične relaksante in tudi antibiotike (npr. vankomicin). Govorimo pa tudi o fizikalni urtikariji, kjer so sprožilni dejavniki npr. sončni žarki in pritisk ali vpliv vibracij na kožo.
Diagnozo pri koprivnici postavimo s pomočjo pregleda in natančnih podatkov staršev ali otrok samih o zaužiti hrani, pijači ali sladkarijah v zadnjih treh urah. Zanima nas tudi ali je otroka pičila katera od žuželk, ali je bil izpostavljen hitri spremembi temperature zraka, ali morda pritisku na kožo. Obstajajo tudi kožni in serumski alergološki testi. Uporabljamo lahko aeroalergene ali inhalacijske alergene, prehranske in kontaktne alergene. Ker pa moramo upoštevati številne neimunološke vzroke koprivnice, imamo pogosto negativne teste. Če so testi glede na dokaz specifičnih alergijskih protiteles pozitivni, je to potrebno upoštevati kot dokaz alergije. Negativni testi pa ne izključujejo alergije. Zanesljiv dokaz povzročitelja koprivnice je samo provokacijski test, ki pa je lahko povezan z reakcijo težje stopnje in ga naj izvaja izkušen alergolog. Pri provokacijskem testu moramo otroka najprej obremeniti z nizkim odmerkom hranila oziroma snovi, ki jo preizkušamo. Ta odmerek nato po določenem času zvišujemo in otrokove reakcije natančno opazujemo. Če pride do znakov izrazitega srbenja, nastanka koprivk ali celo oteklin, test takoj prekinemo in otroku damo zdravilo proti alergiji.
Blago obliko koprivnice zdravimo z drugo generacijo H1 antihistaminikov (loratadin, cetirizin, desloratadine, levocetirizin), ki mnogo redkeje kot prva generacija teh zdravil povzroča stranske učinke (utrujenost, počasnejše reakcije, suha usta). Če se koprivke širijo po celem telesu in se med seboj zlivajo ter trajajo več kot tri dni, uporabimo kombinacijo H1 in H2 antihistaminikov (npr. desloratadin in ranitidin). Če pa se pojavijo še otekline ali angioedemi ustnic, vek in sklepov, je potrebno dodati oralno obliko kortikosteroidov v padajočih dozah od pet do sedem dni (npr. prednizolon v tabletah).
Če traja koprivnica več kot šest tednov, smatramo, da gre za kronično obliko, ki je pogosto nealergijskega vzroka in je del avtoimunske bolezni (npr. lupus erythematodes).
Koprivnica je v dveh tretjinah slučajev bolezen, ki mine sama brez zdravil ali pa so potrebni samo H1 antihistaminiki. Pri eni tretini primerov pa je potrebno kombinirano zdravljenje in diagnostične preiskave.