Uporaba Epipena
Uporaba samoinjektorja adrenalina je prva linija zdravljenja anafilaksije. Zgodnja in pravilna uporaba izboljša klinične izide, kot sta obolevnost in umrljivost (1, 2, 3, 4). Samoinjektor se predpiše pacientu z anamnezo anafilaktične reakcije in s tveganjem, da se anafilaksija ponovi ob ponovnem stiku z alergenom (2, 5).
Za pravilno uporabo samoinjektorja je pomembno, da je pristop k izobraževanju bolnikov celovit (2), kar pomeni, da vključuje vsa starostna obdobja od otroka naprej, družino, šolo, športne dejavnosti in da vključuje tudi nadzor bolnikov glede prepoznavanja anafilaksije in ukrepanja v primeru pojava (2).
V raziskavi smo želeli ugotoviti, kako so uporabe samoinjektorja adrenalina vešči bolniki, ki jim je bil samoinjektor prvič predpisan med urgentno obravnavo anafilaktične reakcije oziroma pri osebnem zdravniku. Želeli smo ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na sposobnost pravilne uporabe samoinjektorja, in ugotoviti, v katerih korakih največkrat naredijo napako.
Raziskovalna metoda
Raziskava je bila izvedena v specialistični ambulantni dejavnosti terciarne ustanove. Vanjo so bili vključeni bolniki z anamnezo anafilaksije, ki so bili napoteni na prvi alergološki pregled v specialistično alergološko ambulanto zaradi anafilaksije in jim je bil že v urgentnem centru ali pri osebnem zdravniku predpisan samoinjektor adrenalina. Zaprošeni so bili, naj pokažejo uporabo samoinjektorja z vadbenim pripomočkom. Medicinska sestra je bolnika opazovala eno minuto in po tem času presodila, ali je bolniku uspelo učinkovito aplicirati zdravilo.
Uporabniki, ki so ključne korake (odstranjevanje modrega varnostnega pokrova, postavitev konice za injiciranje v stegno in držanje injekcijskega peresa nekaj sekund) izvedli pravilno (1), so bili označeni kot kompetentni pri uporabi samoinjektorja. Bolnike smo razdelili v dve skupini, v tisto, ki zna uporabiti samoinjektor, in tisto, ki ga ne zna.
Za statistično analizo obdelave podatkov smo uporabili program Microsoft Excel.
Rezultati raziskave
V raziskavo smo vključili 41 bolnikov (od tega 24 % žensk), ki so na pregled prišli 116 ± 145 dni po tem, ko jim je bil predpisan samoinjektor adrenalina. Ob izdaji recepta je 26 bolnikom (63,4 %) zdravnik ali medicinska sestra razložila navodila o uporabi samoinjektorja, 13 bolnikov (31,7 %) je uporabo samoinjektorja vadilo z vadbenim pripomočkom. V lekarni je bilo devetim bolnikom (22 %) razloženo glede uporabe samoinjektorja, trije od njih so vadili z vadbenim pripomočkom. Med obiskom v alergološki specialistični ambulanti je imelo 25 bolnikov (61 %) samoinjektor pri sebi. Bolniki z višjo izobrazbo so pogosteje znali uporabiti samoinjektor (statistična značilnost p = 0,02564).
Razprava
Glavna ugotovitev raziskave je, da čeprav so bolniki prejeli samoinjektor adrenalina, velik delež ni bil deležen pouka glede njegove uporabe. Le dobra polovica (54 %) bolnikov je ob obisku specialistične alergološke ambulante učinkovito izvedla ključne faze uporabe samoinjektorja. Z izdajo recepta dobijo bolniki občutek varnosti, kar pa je potencialno nevarno, če hkrati niso deležni pouka o uporabi samoinjektorja, saj se bolniki manj zavzeto izogibajo stiku z alergenom. Iz raziskave je razvidno, da imamo priložnost za izboljšanje obravnave bolnikov z anafilaksijo. Raziskava (1) priporoča, da se usposabljanje ponavlja na šest mesecev. Rezultati kažejo, da je stalna zdravstvena vzgoja bolnika z anafilaksijo ključna za preprečevanje neugodnih izidov pri anafilaktičnih reakcijah. Pri tem je pomembno stalno ocenjevaje s strani medicinske sestre ali zdravnika, ki opozori na to, na katere faze je treba biti še posebej pozoren. Največ priložnosti za izboljšanje pa vidimo pri izdaji samoinjektorja v lekarni. Manj izobražena populacija slabše skrbi za svoje zdravje, kar pomeni osredinjenost na skupino ljudi, pri katerih moramo biti še dejavneje zavzeti za zdravstveno vzgojo.
Ukrep: predlagamo redno spremljanje in ponavljanje usposabljanja bolnikov, pošiljanje opomnika, če pozabijo na obisk, in ob obisku preverjanje pravilne uporabe samoinjektorja.
Zahvala
Avtorica se za sodelovanje pri pridobivanju podatkov zahvaljuje Jani Tršan, Marianni Pauli Rezelj, Tei Močnik, Karmen Perko, Tini Remškar, Lidiji Oštir in Maji Zrnič.
Viri
- Sirin, S., Suna, K., Dilek, A., Serdar, T., Ozge, A., Ozge, K., et al. 2020. Is there an optimal training interval to improve the correct use of adrenaline auto-injectors? International Archives of Allergy and Immunology 181 (2), str. 136–140.
- Sicherer, S. H., Simons, F. E. R., in AAP Section on Allergy and Immunology. 2017. Epinephrine for first-aid management of anaphylaxis. Pediatrics 139 (3), e20164006. Dostopno na https://pediatrics.aappublications.org/content/139/3/e20164006.long (15. 6. 2020).
- Quercia, O., Emiliani, F., in Stefanini, G. F. 2014. The importance of education subjects entitled to use an adrenalin auto-injector for self administration. European Annals of Allergy and Immunology 46 (6), str. 237, 238.
- Sanches, J. 2013. Anaphylaxis. How often patients carry epinephrine in real life? Revista Alergia México 60, str. 168–171.
- Košnik, M., Zidarn, M., in Glavnik, V. 2015. Dogovor o obravnavi anafilaksije. Golnik: Alergološka in imunološka sekcija SZD, Sekcija za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo, Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, Slovensko združenje za urgentno medicino, Slovensko združenje za intenzivno medicino, Združenje za anesteziologijo in intenzivno medicino.