Morska hrana in alergije

Alergija na morsko hrano

Beljakovine živalskega izvora so podobne človeškim in jih imunski sistem ne prepozna kot tuje, zato redkeje izzovejo alergijo. Med hrano živalskega izvora je najpogostejša alergija na morske sadeže, saj so po zgradbi najbolj drugačni od človeka.

Alergija na morsko hrano se lahko pojavi kadar koli v življenju. Pogostejša je pri odraslih, lahko pa nastopi tudi pri otrocih. Je ena izmed najnevarnejših alergij na hrano in običajno ostane prisotna vse življenje.

Alergijska reakcija se pojavi na različno morsko hrano, med katero spadajo vretenčarji (ribe) in nevretenčarji (členonožci – raki, mehkužci – školjke). Reakcije najpogosteje povzročajo lupinarji: kozice, rakovice, jastogi in školjke. Nekateri ljudje so preobčutljivi za vse morske sadeže, nekateri le za členonožce (rake, kozice, jastoge …), nekateri pa le za mehkužce (školjke, polže, hobotnice, ostrige, lignje, pokrovače …). Ribe redkeje povzročajo alergije, najpogosteje so to losos, tun, krap, polenovka, morski list, postrv in brancin. Kdor je alergičen na morske ribe, je lahko tudi na sladkovodne. Alergija na ribe pa ni povezana z alergijo na morske sadeže, saj gre za različne vrste organizmov.

Glavni alergeni skupine nevretenčarjev (členonožcev in mehkužcev) so tropomiozini. To so stabilne beljakovine, ki lahko povzročajo sistemske reakcije, čeprav so termično obdelane. Tropomiozin pa je tudi eden izmed alergenov pršice (Der p 10), ki spada med nevretenčarje. Pacienti z alergijo na pršico imajo zato zaradi podobnih beljakovin lahko alergijo na morske sadeže.

Morski sadeži se pri pripravi živil običajno shranjujejo skupaj, zato se alergeni lahko skrito prenašajo. Alergeni morskih sadežev so odporni proti visokim temperaturam in jih s prekuhavanjem ne uničimo. Pri alergikih se alergijska reakcija razvije že ob stiku z najmanjšo količino alergena, na primer ob vdihavanju vonja med pripravo hrane ali zgolj ob dotiku.

Simptomi alergije so lahko blagi (srbenje, izpuščaj, zamašen nos), lahko pa se pojavi življenje ogrožajoča anafilaksija (hitro napredujoče srbenje kože in koprivnica, otekanje sluznice ust in grla, slabost, bruhanje, bolečina v trebuhu, dušenje, vrtoglavica, zmedenost in izguba zavesti). Simptomi se lahko pojavijo že med uživanjem hrane in vse do ene ure po zaužitju.

Zdravnik alergolog glede na bolnikovo anamnezo potrdi preobčutljivost za določeno morsko hrano s specifičnimi kožnimi vbodnimi alergološkimi testi in (ali) s krvnimi testi (s specifičnimi protitelesi skupine IgE, ki jih določimo iz seruma). Če so testi negativni, se lahko alergija potrdi ali ovrže s provokacijskim testiranjem – bolnik pod zdravniško kontrolo v bolnišnici zaužije hrano, za katero sumimo, da je povzročila alergijsko reakcijo.

Pri alergiji na morsko hrano svetujemo popolno izogibanje omenjeni hrani, tudi v sledovih. Bolniki morajo vedno natančno prebrati deklaracijo, da se prepričajo, ali živilo vsebuje morsko hrano. Izogibati se morajo hitro pripravljeni hrani na ulici, v restavracijah pa naj se prepričajo, kaj naročijo in kako je hrana pripravljena.

Pri blagih simptomih po naključno zaužiti morski hrani si bolnik pomaga z antihistaminikom in s sistemskim steroidom v tabletah. Pri prvih znakih anafilaksije pa si mora takoj aplicirati avtoinjektor adrenalina, ki ga alergolog predpiše vsem bolnikom s potrjeno preobčutljivostjo za morsko hrano, in takoj poklicati zdravniško pomoč.

Nealergijske reakcije po zaužitju morske hrane

Nealergijske reakcije po zaužitju morske hrane se lahko kažejo s simptomi, podobnimi alergijski reakciji, vendar je mehanizem drugačen. Pojavijo se zaradi okužbe morske hrane z virusi, bakterijami ali s paraziti. Vzrok so lahko tudi konzervansi, ki jih dodajajo hrani.

Anisakis je na primer parazit, s katerim se lahko okužimo ob uživanju termično slabo obdelanih rib (na primer v sušiju). Če po želodčni sluznici pride v krvni obtok, lahko sproži koprivnico, anafilaksijo ali simptome, podobne kronični koprivnici.

Skombroidna reakcija pa se pojavi zaradi velike količine histamina v zaužiti ribi, ki ni bila pravilno shranjena oziroma je bila ponovno zamrznjena in so se v njej namnožile bakterije s svojimi toksini. Kaže se z eritemom obraza, s pekočimi usti, slabostjo, z bruhanjem, glavobolom in lahko tudi s kožnimi izpuščaji, podobnimi koprivnici.