I. Alergijski rinitis
Pri alergijskem rinitisu gre za bolezensko dogajanje v predelu sluznice nosu, ki se mu pogosto pridruži še prizadetost očesnih veznic. Postopki za diagnozo, preprečevanje, zdravljenje in vodenje otrok z alergijskim rinitisom in konjunktivitisom so enaki tistim pri odraslih. V prejšnjih letih je alergijski rinokonjunktivitis prizadel predvsem najstnike, zadnja leta pa se pojavlja že pri predšolskih otrocih, zato naj bodo starši pozorni na kihanje, srbenje nosu in zamašen nos v času cvetenja različnih pelodov, po stiku s hišnim ljubljenčkom ali po stiku z večjo količino hišnega prahu (zlasti v postelji) ter na to opozorijo pediatra svojega otroka.
II. Astma pri otroku
Astma je najpogostejša kronična bolezen otroštva, ki jo ima približno 4000 slovenskih otrok. Otroci z astmo kašljajo, piskajo, imajo občutek stiskanja v prsih in kratko sapo. Veliko staršev se ne zaveda, da je kronični kašelj lahko edini simptom astme ter da ni nujno, da njihovemu otroku piska v pljučih, da bi imel astmo.
Diagnoza
Do 80 odstotkov otrok z astmo dobi znake bolezni pred 5. letom starosti. V tem starostnem obdobju nimamo na voljo natančnejših diagnostičnih preiskav, s katerimi bi lahko z veliko gotovostjo potrdili, da ima otrok astmo (merjenje hitrosti pljučnih pretokov, spirometrija), ker pri njihovem izvajanju še ne zna sodelovati. Zato je še toliko bolj pomembno, da znajo starši opazovati svojega otroka in da njegov pediater natančno prisluhne njihovim opažanjem.
Pri diagnozi astme pediatra zanimajo naslednji podatki:
- Ali otrok kašlja, piska (žvižgajoč zvok med dihanjem, predvsem v izdihu), ima občutek tiščanja v prsih ali kratko sapo?
- Ali prehladi prizadenejo takoj tudi pljuča in trajajo dlje kot pri ostalih sorojencih?
- Ali otrok kašlja in piska med naporom, igro, smehom, kadar je jezen?
- Ali ima kdo v družini astmo ali alergijo?
- Kaj sproži težave pri otroku: prehlad, alergeni (npr. pršica hišnega prahu, hišni ljubljenčki) ali napor?
- Kako pogosto ima težave in kako hude so?
- Ali je otrok zaradi težav pogosto odsoten iz šole?
- Ali se otrok ponoči zbuja zaradi kašlja?
Simptomi astme lahko pri otroku vplivajo na veliko šolskih in izvenšolskih aktivnosti. Starši in učitelji lahko opazijo, da je otrok med igro bolj miren od ostalih ali pa se določenim telesnim aktivnostim izogiba, da bi preprečil kašelj ali piskanje. Otroci pogosto ne znajo prepoznati občutka tiščanja v pljučih. Včasih povedo, da jih pljuča »bolijo«, pogosto rečejo, da se hitro zadihajo.
Pri majhnih otrocih so lahko pogosti oziroma stalni napadi kašlja edini znak bolezni.
Pri starejših otrocih s sumom na astmo (ponavadi od 5. leta starosti naprej) bo pulmolog ali alergolog naredil funkcijske pljučne teste (merjenje hitrosti pljučnih pretokov - PEF, spirometrijo), s katerimi bo ugotovil, kako otrokova pljuča funkcionirajo. Testi so v pomoč pri postavljanju diagnoze, pa tudi pri spremljanju učinka zdravljenja.
Dva najpogostejša sprožilca astme pri otroku sta prehlad in alergeni (snovi, ki sprožijo alergijo). Zato je zelo pomembno, da starši vedo, da je večina otrok z astmo alergičnih in da je ocena alergije del preiskav pri njihovem otroku. Najpogostejši alergeni so pršica hišnega prahu, prhljaj ali slina živali (predvsem mačke), pelodi in plesni. Ukrepi, s katerimi lahko starši zmanjšajo število akutnih poslabšanj astme pri svojem otroku, so varovanje pred infekti in ureditev okolja s čim manj inhalacijskih alergenov.
Zdravljenje
Pri astmi gre za kronično vnetje dihal. Cilj zdravljenja je nadzorovanje vnetja. Če se to doseže, bodo tudi simptomi pod nadzorom in otroci z astmo bodo lahko spali, se učili, se igrali.
Če se zaradi astme pri otroku družina ponoči zbuja, če otrok ne more igrati nogometa ali plesati baleta, če pogosto izostaja iz šole (in starši iz službe), astma ni dobro nadzorovana! Zdravila pri astmi razdelimo na olajševalce in preprečevalce. Olajševalci razširijo zoženost spodnjih dihalnih poti in jih otrok vzame le ob težavah. Preprečevalci so zdravila, ki zdravijo vnetje, in jih mora otrok redno prejemati, tudi kadar je brez težav.
Samozdravljenje je eden od najpomembnejših pogojev za dobro vodeno astmo pri otrocih. Pri njem morajo seveda sodelovati tudi starši. Vsak otrok z astmo mora imeti napisan natančen načrt zdravljenja astme. V njem je napisano, katero zdravilo mora redno jemati, tudi kadar je brez težav, katero zdravilo in v kakšnem odmerku mora vzeti ob težavah in kdaj mora poklicati zdravnika oziroma se oglasiti pri njem. Upoštevanje načrta omogoča nadzor astme pri otroku in s pravočasnim ukrepanjem ob težavah preprečuje, da bolezen uide iz nadzora.
Odgovori na najpogostejša vprašanja
1. Ali bo moj otrok prerasel svojo astmo?
Otroci, ki piskajo ob virusnih infektih v prvih letih življenja, bolezen spodnjih dihal v večini primerov prerastejo. Pri tistih z atopijskim dermatitisom ali pri katerih doma kadijo oziroma imajo astmo v družini, je večja možnost, da bodo imeli vztrajajočo astmo.
V obdobju adolescence se pri nekaterih simptomi astme izboljšajo, pri drugih pa poslabšajo. Velikokrat se astma v mladosti zazdravi in se ponovno pojavi pozneje v življenju.
2. Ali se astma lahko pozdravi?
Zaenkrat astme ne moremo pozdraviti. S pravilno obravnavo in zdravljenjem jo imamo lahko pod nadzorom. Kljub temu da gre za kronično bolezen, lahko otrok z astmo živi normalno življenje, ob skoraj normalnih pljučnih funkcijah.
3. Ali naj otrok z astmo telovadi?
Otrok z astmo, ki pravilno jemlje svoja zdravila, mora redno telovaditi, saj telesna aktivnost izboljšuje njegovo pljučno funkcijo. Zato morajo tako starši kot vzgojitelji v vrtcih in šolah vzpodbujati otroke z astmo, da - kolikor morejo - sodelujejo pri vseh telesnih aktivnostih.
Znano je, da ima kar nekaj olimpijskih atletov bronhialno astmo.