Samoocenitev teže astme

Samoocenitev teže astme

Zdravnik vam je povedal, da imate astmo. To je kronična bolezen, ki lahko traja se življenje. Astme ne znamo pozdraviti, lahko pa bistveno omilimo njene znake.
S pravilnim zdravljenjem lahko dosežemo normalno delovanje pljuč – dihanje, uspešno preprečevanje poslabšanj astme, včasih popolno odpravo znakov astme in preprečitev smrti zaradi astme. Da bi to dosegli, ni pomembno le predpisovati pravilna zdravila, ampak je še toliko bolj pomembno, da aktivno sodelujete pri zdravljenju.

Pomembna značilnost astme je trajna prisotnost vnetja bronhijev. Pokazalo se je, da so znaki astme povezani s stopnjo vnetja bronhijev. Čim bolj so bronhiji vneti, toliko več težav boste imeli in toliko težja bo bolezen. Stopnjo vnetja bronhijev je v vsakodnevni praksi nemogoče neposredno takoj oceniti. To lahko namreč napravimo le z bronhoskopskim pregledom. V vsakdanji praksi moramo stopnjo vnetja bronhijev in s tem težo astme oceniti po znakih astme. Zato jih morata tako zdravnik kakor tudi bolnik sam zelo dobro poznati.

Znaki astme

Zaradi vnetja se bronhiji zadebelijo, njihova svetlina se zmanjša. Vnetje bronhijev povzroči povečano tvorjenje sluzi, ki se nabira v njih ter jih maši. Bistvena posebnost astme je, da se zaradi številnih dejavnikov skrčijo gladke mišice, ki obdajajo bronhije, posledica tega pa je, da so slabše prehodni za pretok zraka. Nastopi zapora (obstrukcija) bronhijev. Zaradi vsega tega vam v prsih piska, kašljate, vas stiska v prsih in duši. Znano je, da imate toliko več in toliko hujše znake astme, kolikor bolj so bronhiji vneti.

Druge značilnosti astme

Astma ima nekatere značilnosti, ki so tudi posledica vnetja bronhijev.

1. Bronhialna preodzivnost
Bolniki z astmo se prekomerno odzivate na dražljaje, ki jih zdrav človek morda sploh ne zazna. Tako vas duši ali kašljate zaradi zraka, ki je onesnažen s cigaretnim dimom, raznimi hlapi kemikalij, v hladnem zraku, še zlasti, če je ta prekomerno suh ali pa zelo vlažen, ob spremembah vremena ali po telesnem naporu. Verjetno lahko sprožimo s telesno obremenitvijo znake astme pri vsakem astmatičnem bolniku. Seveda nekoga duši že pri krajši hoji po ravnem, drugega pa šele po hitrejši hoji navkreber. Ponovno moramo poudariti, da tudi tu velja: čim bolj so vneti bronhiji, tem hujše so težave, ki jih povzroči telesna obremenitev.

2. Dnevno nihanje prehodnosti bronhijev
Dnevno (ali kot pogosto rečemo cirkadiano) nihanje v prehodnosti bronhijev je za astmo zelo značilen pojav. Res pa je, da lahko kadarkoli preko dneva ali noči doživite napad astme z zoženjem bronhijev ter zmanjšanim pretokom zraka, vendar pa imate bolniki z astmo v povprečju najmanj težav preko dneva, zlasti med 12. in 14. uro. Po drugi strani pa so na splošno bronhiji najbolj zoženi preko noči, zlasti med 2. in 4. uro zjutraj. Zaradi tega se ponoči zbujate, morate vdahniti zdravila, sicer se vam astma celo več ur ne pomiri. Temu pojavu rečemo nočna astma. Zaradi nočnih dušenj ste neprespani ter seveda manj sposobni za svoja dnevna opravila. Pogostost in teža nočne astme sta pogojeni z velikostjo vnetja bronhijev.

3. Ocenitev zapore (obstrukcije) bronhijev
Po vsem tem, kar smo povedali, je jasno, da večino znakov astme povzroča povečanje zapore bronhijev. Z znaki astme lahko torej dokaj dobro ocenimo stopnjo zapore, vendar je ta ocena približna. Številni bolniki z astmo (po nekaterih ocenah kar 50 odstotokov) niste sposobni po znakih astme pravilno oceniti stopnje zapore bronhijev.

Kako ocenimo velikost zapore

To je nedvomno zelo pomembno, kajti po stopnji zapore bronhijev se odločimo za način zdravljenja astme. Zaporo bronhijev je treba torej izmeriti. To lahko naredimo na več načinov. Zelo natančno jo izmerimo v respiratornem laboratoriju z aparati, kot je vitalograf ali še z bolj zapletenimi pripravami. Pri tem se pojavi precejšnja ovira. Astma je namreč bolezen, ki je zelo spremenljiva, saj se stanje bolezni lahko izrazito menja iz ure v uro, tako podnevi, še bolj pa ponoči. Laboratorijsko merjenje bronhialne obstrukcije ima tako dokaj omejeno vrednost. Zato smo začeli uporabljati majhne, prenosne merilce pretoka izdihanega zraka. Pri tem je zelo pomembno, da upoštevamo naslednje: zapora bronhijev je lahko posledica mnogih pljučnih in celo srčnih bolezni, zato je treba najprej opraviti vsa potrebna testiranja v respiratornem laboratoriju, pogosto pa tudi druge preiskave, da ugotovimo, če imate astmo. V kasnejšem poteku zdravljenja za oceno zapore bronhijev zaradi astme večinoma povsem zadošča merjenje pretokov s prenosnimi merilci.

Tehnika merjenja pretoka

Pretok izmerite tako, da globoko vdihnete ter z vso silo, na hitro (meritev je končana prej kot v sekundi) izdihnete v aparat. Meritev je treba ponoviti trikrat, da ocenite natančnost meritve – ter zabeležite največjo od izmerjenih vrednosti. Meritev v večini primerov opravljate sami, zato morate biti nadvse dobro poučeni o tehniki izvedbe meritve.

Kdaj meriti pretoke

Na splošno zadošča, da merite pretoke zgodaj zjutraj, preden vzamete zdravila zoper astmo, in pozno zvečer, pred spanjem. Seveda so lahko zgovorne tudi meritve ob drugem času ali priložnosti ob izpostavljenosti dražljivcem, po telesnem naporu ali ob nočnem dušenju. Glede na to, da je astma kronična bolezen in traja dolga leta, nihče ne bo želel stalno meriti pretoke. Zato je prav, da merite pretoke vsekakor ob naslednjih priložnostih:

• ob odkritju bolezni vsaj 14 dni,
• na delovnem mestu (pri tem morate dobiti še dodatna navodila),
• ob težjih znakih astme. Z meritvijo pretokov lahko (ob upoštevanju znakov astme) mnogo natančneje ocenite poslabšanje astme kot samo z samoopazovanjem.

Kako ocenjevati pretoke

Za pretoke in za druge teste dihanja obstajajo tabelarične vrednosti, iz katerih po velikosti, starosti in spolu določimo normalno vrednost pretoka (ki ga krajše označujemo s PEF), vendar so vrednosti v tabelah približne. Kasneje smatramo, da je normalna vrednost PEF tista meritev, ki ste jo izmerili v najboljšem stanju, ko ste bili brez vsakih težav.

Ocenjevanje poslabšanja astme po pretokih:
1. Normalno stanje: 80–100 odstotkov najboljše vrednosti PEF
2. Zmerno poslabšanje: 50–80 odstotkov PEF
3. Hudo poslabšanje: manj kot 50 odstotkov PEF
4. Kritično stanje: manj kot 30 odstotkov PEF oziroma nemerljiv PEF

Še zlasti morate biti pozorni, če se PEF ne izboljša po več vdihih olajševalca (bronhodilatatorja - npr. ventolina) in če je do poslabšanja prišlo popoldne ali ponoči.

Dnevna nihanja PEF vrednosti

Dnevna nihanja PEF vrednosti so nam lahko v veliko pomoč pri ocenjevanju poslabšanja astme, saj so to pogosto prvi, svareči znak nastajajočega poslabšanja astme. Pri bolnikih z astmo, ki so imeli v umirjenem stanju normalen ali skoraj normalen PEF in so bili brez znakov astme, ločimo dve obliki poslabšanja astme.

Vnetna oblika poslabšanja astme se razvija več ur, poredkoma več dni. Vzrok je povečano vnetje bronhijev, na primer zaradi povečanega vnosa alergenov ali virusne okužbe. Pri tej obliki astme je redno merjenje PEF izjemno pomembno, ker nam omogoči natančno opredelitev trenutnega stanja in zato ustrezno ukrepanje. Merjenje PEF pa je pri posebni skupini bolnikov z astmo še pomembnejše, kajti kot smo že omenili, ne tako redki bolniki slabo zaznavajo zožitev bronhijev in se ne zavedajo, da se je stanje astme morda že hudo poslabšalo.

Druga vrsta je anafilaktična oblika akutnega poslabšanja astme, ki nastopi nenadno, brez vsakih poprejšnjih svarilnih znakov, lahko pa tudi brez predhodnega padanja PEF. Razvije se zelo hitro ter brez takojšnje pomoči privede do smrti bolnika v nekaj minutah. Vzrok ni jasen, poredkoma gre za alergijsko reakcijo na zaužito zdravilo (npr. aspirin). Kaže, da pri anafilaktičnem poslabšanju astme ne gre za povečanje vnetja bronhijev. Na srečo so tovrstna poslabšanja astme redka.

Kako sami ocenimo poslabšanje astme

Bolniki z astmo morate zelo dobro poznati znake, ki kažejo na začetek poslabšanja astme. Ti so:

• podaljšan kašelj, zlasti ponoči,
• oteženo dihanje,
• prsni koš postane trd ali boleč,
• dihanje je zmerno pospešeno,
• utrip srca je zmerno pospešen,
• ob blagih telesnih obremenitvah nastopi oteženo dihanje,
• utrujenost,
• oči srbijo ali se solzijo,
• nastopi pojačano kihanje,
• glavobol,
• povečana telesna temperatura,
• nemir,
• sprememba v barvi obraza,
• zmerno zmanjšanje PEF zmerno povečanje dnevnih nihanj.

Znaki hudega poslabšanja astme so:

• hudo dušenje,
• izrazita telesna nemoč (npr. ne morete priti iz kuhinje v sobo),
• zelo hitro dihanje,
• zelo hiter utrip srca,
• modre ustnice,
• nezmožnost povedati stavek v eni sapi,
• močno zmanjšanje PEF.

Kadar pride do takih znakov, morate vzeti zdravila - olajševalce ter takoj poiskati zdravniško pomoč.

Astma je bolezen, ki jo spremlja trajno vnetje bronhijev. Poslabšanje astme povzroča povečanje vnetja bronhijev. O stopnji astmatskega vnetja lahko sklepamo:

• po intenzivnosti znakov (npr. oteženo dihanje, ojačan kašelj, pospešeno dihanje, pospešen srčni utrip); pogosto so ti edini kazalec poslabšanja astme,
• po stopnji zapore bronhijev (zmanjšanje PEF),
• po dnevnem nihanju PEF (povečanje dnevnih nihanj PEF),
• po stopnji bronhialne preodzivnosti (oteženo dihanje ob manjših telesnih obremenitvah).

Cilj zdravljenja je, da hitro odkrijemo poslabšanje astme oziroma povečanje vnetja bronhijev ter tako začnemo čim prej s pravilnim zdravljenjem, ki prepreči nadaljnje poslabševanje astme. Bolniki z astmo, ki se zavedate vseh teh dejstev, lahko z dobrim samoopazovanjem in pogostimi merjenji PEF zaznate zgodnja poslabšanja astme ter sami in seveda v sodelovanju s svojim zdravnikom, preprečite nadaljnje, morda zelo hudo poslabšanje astme.

Slovarček manj znanih izrazov

akuten – takojšen, pereč, ki se hitro razvija
alergen – snov, ki povzroča alergijo
amplituda - razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo
anafilaktična oblika – grozeča oblika akutnega poslabšanja
astma – bolezen z obdobji krčevitega dušenja, kašljanja ali piskanja v prsnem košu, naduha
bronhij – cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica
bronhoskopija- neposredno opazovanje bronhijev
bronhodilatator- olajševalec, zdravilo, ki širi bronhije
infekcija – okužba
obstrukcija – zapora, zamašitev
respiratorni laboratorij – laboratorij, kjer merijo pljučne funkcije
simptom – bolezenska sprememba
vitalograf – aparat za merjenje pljučne prostornine